logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Dve domovini / Two Homelands

Normativni vidiki in delovne razmere za migrante v Zvezni republiki Nemčiji


Leto:2007
Založnik(i):Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Marina Lukšič Hacin je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Dve_domovini_25.pdf
Velikost:9.79MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Avtorica v prispevku analizira položaj in zaščito delavcev, ki so se po drugi svetovni vojni kot Jugoslovani (Slovenci) vključili v mednarodni trg dela, točneje tistih, ki so odšli na delo v Zvezno republiko Nemčijo. V prvem delu prispevka se osredotoča na normativno raven, ki so jo vzpostavljali mednarodni sporazumi, v drugem delu pa na implementacijo dogovorjenega v prakso pri čemer opozarja na delitev Nemčije na zvezne dežele in razlike med njimi. Pri tem skuša odgovoriti tudi na vprašanja ali so bili delavci, ki so prihajali na delo v ZRN, tretirani kot ljudje z vsemi razsežnostmi vsakdanjega življenja ali pa jih je migracijska politika ZRN zreducirala zgolj na delavce – tako na normativni ravni kot v vsakdanjem življenju.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/26988
    • naslov
      • Normativni vidiki in delovne razmere za migrante v Zvezni republiki Nemčiji
      • Normative aspects and work conditions for migrants in the Federal Republic of Germany
    • ustvarjalec
      • Marina Lukšič Hacin
    • predmet
      • Slovenci po svetu
      • ZRN
      • migracije
      • migracijska politika
      • mednarodni sporazumi
      • delo v tujini
      • Slovenes across the world
      • FRG
      • migration policy
      • international agreements
      • work abroad
    • opis
      • Avtorica v prispevku analizira položaj in zaščito delavcev, ki so se po drugi svetovni vojni kot Jugoslovani (Slovenci) vključili v mednarodni trg dela, točneje tistih, ki so odšli na delo v Zvezno republiko Nemčijo. V prvem delu prispevka se osredotoča na normativno raven, ki so jo vzpostavljali mednarodni sporazumi, v drugem delu pa na implementacijo dogovorjenega v prakso pri čemer opozarja na delitev Nemčije na zvezne dežele in razlike med njimi. Pri tem skuša odgovoriti tudi na vprašanja ali so bili delavci, ki so prihajali na delo v ZRN, tretirani kot ljudje z vsemi razsežnostmi vsakdanjega življenja ali pa jih je migracijska politika ZRN zreducirala zgolj na delavce – tako na normativni ravni kot v vsakdanjem življenju.
      • The author analyses in her contribution the position and protection of workers who included themselves after World War II as Yugoslavs (Slovenes) in the international labour market, more precisely of those who went for work to the Federal Republic of Germany. In the first part of the contribution, she focuses on the normative level established by international agreements, and in the second on the implementation of the appointed in practice whereat she points out the partition of Germany into federal provinces, and the differences between them. Thus, she also attempts to answer the questions whether the workers coming to work in the FRG were treated as people with all dimensions of everyday life, or the FRG migration policy reduced them to merely workers – as well on normative level as in everyday life.
    • založnik
      • Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU
    • datum
      • 2007
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd