Da je medsebojno sklepanje zakonskih zvez med Žumberčani njihova običajna poročna praksa zadnjega stoletja in pol, avtorica prispevka dokazuje na podlagi analize pogovorovz informatorji in arhivskega gradiva. Razloge za skupinsko zamejene poročne strategije med drugim išče tudi v preteklem načinu življenja prebivalcev Žumberka v Vojni krajini, tj. kot potomcev uskokov z grkokatoliško religiozno pripadnostjo. S tega vidika analizira poročno vedenje Žumberčanov v najstarejši grškokatoliški župniji v Radatovićih, ki je tudi najzahodnejša žumberška župnija in hkrati tudi obmejna župnija s Slovenijo. Nazadnje poskuša odgovoriti tudi na vprašanje, s kom in v kolikšni meri se Žumberčani poročajo tudi prek današnje slovensko-hrvaške meje.