logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Dogodki

/

Predavanja

Vloga Bogumila Vošnjaka v prvi svetovni vojni in neposredno po njej

Ljubljana, 14.05.2014

Soavtor(ji):Gregor Jenuš (mod.)
Leto:2014
Založnik(i):Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Aleksandra Gačić je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Opis
Zanimanje za politiko in mednarodno dogajanje ter ideja o združitvi južnih Slovanov sta bila pri Vošnjaku močna že v njegovih študentskih letih. Kot mladi doktor prava na zagrebški univerzi se je kmalu znašel v vrtincu svetovnih dogodkov, ki jih je prinesla prva svetovna vojna. Na lastno pobudo je emigriral v Evropo in si prizadeval za srečanje z Antejem Trumbićem, kateri mu je kmalu ponudil vstop v Jugoslovanski odbor, ki je bil oblikovan s skupnimi močmi južnih Slovanov Habsburške monarhije, da bi se tako lažje zoperstavili italijanskim apetitom, povezanim z Londonskim paktom, in delali na združitvi južnih Slovanov iz Avstro-Ogrske v skupno državo. Vošnjak si je ves čas prizadeval opozarjati svetovno javnost o položaju južnih Slovanov in predvsem o usodi Primorja. Njegova prizadevanja so obrodila sadove in v poletni vročici leta 1917 je nastopil kot edini slovenski podpisnik Krfske deklaracije. Izposloval je tudi agitacijo v ZDA, kjer je predvsem izseljene Slovence skušal navdušiti za skupno državo, ki se je po vojni oblikovala kot Kraljevina SHS. Zaradi medvojne prizadevnosti mu je pripadla čast v Parizu državo zastopati kot generalni sekretar delegacije za mir Kraljevine SHS. Dognanja in izsledki o Vošnjakovem življenju in delu, predvsem med prvo svetovno vojno in po njej, temeljijo predvsem na arhivskem gradivu, ki ga hranita Arhiv Republike Slovenije in Studia Slovenica. Mag. Aleksandra Gačić je lektorica, prevajalka in predavateljica slovenščine za tujce. Že v času študija zgodovine in slovenščine se je pričela raziskovalno ukvarjati s slovensko zgodovino med prvo svetovno vojno in v času Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije. Tako je pri dr. Darku Frišu diplomirala s temo Jugoslovansko-italijanski odnosi v času Stojadinovičeve vlade, pri dr. Andreju Rahtenu magistrirala s temo Odnosi med Slovensko ljudsko stranko ter strankama Bunjevcev in Šokcev v Kraljevini SHS. V zadnjih letih se ukvarja predvsem z raziskovanjem slovenske diplomatske zgodovine in je članica Koordinacijskega odbora za raziskovanje diplomatske zgodovine, pod mentorstvom dr. Andreja Rahtena pa zaključuje doktorski študij z doktorsko disertacijo Dr. Bogumil Vošnjak – politik in diplomat.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/26852
    • naslov
      • Vloga Bogumila Vošnjaka v prvi svetovni vojni in neposredno po njej
      • Ljubljana, 14.05.2014
      • The role of Bogumil Vošnjak in the time of World War I and its aftermath
    • ustvarjalec
      • Aleksandra Gačić
    • soavtor
      • Gregor Jenuš (mod.)
    • predmet
      • prva svetovna vojna
      • slovenski politiki
      • World war I
      • Slovene politicians
    • opis
      • Zanimanje za politiko in mednarodno dogajanje ter ideja o združitvi južnih Slovanov sta bila pri Vošnjaku močna že v njegovih študentskih letih. Kot mladi doktor prava na zagrebški univerzi se je kmalu znašel v vrtincu svetovnih dogodkov, ki jih je prinesla prva svetovna vojna. Na lastno pobudo je emigriral v Evropo in si prizadeval za srečanje z Antejem Trumbićem, kateri mu je kmalu ponudil vstop v Jugoslovanski odbor, ki je bil oblikovan s skupnimi močmi južnih Slovanov Habsburške monarhije, da bi se tako lažje zoperstavili italijanskim apetitom, povezanim z Londonskim paktom, in delali na združitvi južnih Slovanov iz Avstro-Ogrske v skupno državo. Vošnjak si je ves čas prizadeval opozarjati svetovno javnost o položaju južnih Slovanov in predvsem o usodi Primorja. Njegova prizadevanja so obrodila sadove in v poletni vročici leta 1917 je nastopil kot edini slovenski podpisnik Krfske deklaracije. Izposloval je tudi agitacijo v ZDA, kjer je predvsem izseljene Slovence skušal navdušiti za skupno državo, ki se je po vojni oblikovala kot Kraljevina SHS. Zaradi medvojne prizadevnosti mu je pripadla čast v Parizu državo zastopati kot generalni sekretar delegacije za mir Kraljevine SHS. Dognanja in izsledki o Vošnjakovem življenju in delu, predvsem med prvo svetovno vojno in po njej, temeljijo predvsem na arhivskem gradivu, ki ga hranita Arhiv Republike Slovenije in Studia Slovenica. Mag. Aleksandra Gačić je lektorica, prevajalka in predavateljica slovenščine za tujce. Že v času študija zgodovine in slovenščine se je pričela raziskovalno ukvarjati s slovensko zgodovino med prvo svetovno vojno in v času Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije. Tako je pri dr. Darku Frišu diplomirala s temo Jugoslovansko-italijanski odnosi v času Stojadinovičeve vlade, pri dr. Andreju Rahtenu magistrirala s temo Odnosi med Slovensko ljudsko stranko ter strankama Bunjevcev in Šokcev v Kraljevini SHS. V zadnjih letih se ukvarja predvsem z raziskovanjem slovenske diplomatske zgodovine in je članica Koordinacijskega odbora za raziskovanje diplomatske zgodovine, pod mentorstvom dr. Andreja Rahtena pa zaključuje doktorski študij z doktorsko disertacijo Dr. Bogumil Vošnjak – politik in diplomat.
    • založnik
      • Arhiv Republike Slovenije
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2014
      • 14. 05. 2014
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd