logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Literatura

/

Monografije

Delovanje in razvoj Komunistične partije Slovenije v kamniškem okrožju med drugo svetovno vojno


Soavtor(ji):Dušan Nećak (ur.)
Leto:2005
Založnik(i):Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Zbirk(e):Historia : znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filozofska fakultete v Ljubljani ; 10
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Vida Deželak Barič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Stiplovskov_zbornik.pdf
Velikost:127.21MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Ilegalna Komunistična partija Slovenije je v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno načrtno vzpostavljala komunistične organizacije (celice) zlasti v industrijskih središčih, kar posredno izpričuje njeno takratno politično usmerjenost k delavstvu, med katerim je tudi pretežno iskala potencialne nove člane in simpatizerje. Tako so na Gorenjskem kot območja komunistične dejavnosti izstopali naslednji kraji: Jesenice, Kranj, Tržič in okolica Kamnika. Pokrajina je bila od konca leta 1940 dalje razdeljena na tri partijska okrožja (jeseniško, kranjsko in kamniško), katerih vodstva so bila sprva neposredna vezana na centralni komite KPS v Ljubljani. Po nemški okupaciji Gorenjske so z začrtano mejo med nemškim in italijanskim okupacijskim območjem postale zveze med gorenjskimi okrožji in osrednjim vodstvom otežene, zato so že v poletju 1941 ustanovili vmesni forum, to je pokrajinski komite (PK) KPS za Gorenjsko; njegov prvi sekretarje bil član CK KPS Stane Žagar, konec leta 1941 pa ga je nasledil član CK KPS Tone Dolinšek. PK KPS naj bi ob povezovalni vlogi učinkoviteje obvladoval položaj in usmerjal dejavnost partijskih organizacij v celotni pokrajini. Ob začetku vojne je na Gorenjskem delovalo okoli 42 celic in približno 260 članov KPS.
Metapodatki (13)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/26792
    • naslov
      • Delovanje in razvoj Komunistične partije Slovenije v kamniškem okrožju med drugo svetovno vojno
    • ustvarjalec
      • Vida Deželak Barič
    • soavtor
      • Dušan Nećak (ur.)
    • predmet
      • Slovenci
      • Kamnik
      • komunisti
      • Komunistična partije Slovenije
      • druga svetovna vojna
      • zgodovina
      • Slovenes
      • Kamnik
      • communists
      • Communist Party of Slovenia
      • World War II
      • history
    • opis
      • Ilegalna Komunistična partija Slovenije je v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno načrtno vzpostavljala komunistične organizacije (celice) zlasti v industrijskih središčih, kar posredno izpričuje njeno takratno politično usmerjenost k delavstvu, med katerim je tudi pretežno iskala potencialne nove člane in simpatizerje. Tako so na Gorenjskem kot območja komunistične dejavnosti izstopali naslednji kraji: Jesenice, Kranj, Tržič in okolica Kamnika. Pokrajina je bila od konca leta 1940 dalje razdeljena na tri partijska okrožja (jeseniško, kranjsko in kamniško), katerih vodstva so bila sprva neposredna vezana na centralni komite KPS v Ljubljani. Po nemški okupaciji Gorenjske so z začrtano mejo med nemškim in italijanskim okupacijskim območjem postale zveze med gorenjskimi okrožji in osrednjim vodstvom otežene, zato so že v poletju 1941 ustanovili vmesni forum, to je pokrajinski komite (PK) KPS za Gorenjsko; njegov prvi sekretarje bil član CK KPS Stane Žagar, konec leta 1941 pa ga je nasledil član CK KPS Tone Dolinšek. PK KPS naj bi ob povezovalni vlogi učinkoviteje obvladoval položaj in usmerjal dejavnost partijskih organizacij v celotni pokrajini. Ob začetku vojne je na Gorenjskem delovalo okoli 42 celic in približno 260 članov KPS.
    • založnik
      • Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
    • zbirka
      • Historia : znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filozofska fakultete v Ljubljani ; 10
    • datum
      • 2005
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd