Agrarna reforma na veleposestvu Jablje

Avtor(ji): Janša Zorn, Olga
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2005
Založnik(i): Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana
Soavtor(ji): Dušan Nećak (ur.)
Zbirka: Historia : znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filozofska fakultete v Ljubljani ; 10


  • Podroben opis
    Veleposestvo Jablje prav gotovo ni spadalo med največja veleposestva na slovenskem ozemlju v času prve Jugoslavije, vendar pa je bilo med tistimi 208 veleposestvi, ki jih je zadela agrarna reforma. Čeprav je bil delež zemlje jabeljskega veleposestva, ki je po agrarni reformi bila razdeljena, razmeroma majhen, pa je vendar zanimiv potek agrarnoreformnih prizadevanj, vloga občinskih in okrožnih agrarnih odborov ter njihovo delovanje in ne nazadnje tudi prizadevanje in reakcije agrarnih interesentov.Kot je znano, so nekdanji fevdalci na Slovenskem tudi po zemljiški odvezi ostali lastniki ogromnih zemljiških kompleksov. Ob koncu 19. stoletja je za naše dežele značilno na eni strani kopičenje zemlje v rokah velikih kmetov in veleposesti, medtem ko se posest zadolženih srednjih in malih kmetov še naprej drobi. Najboljša obdelovalna zemlja je bila v rokah veleposestnikov, veliko kmetov jo je jemalo v zakup, ali pa so se preživljali z delam na veleposestniški zemlji.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/26788
    • dcterms:title
      • Agrarna reforma na veleposestvu Jablje
    • dcterms:creator
      • Olga Janša Zorn
    • dcterms:subject
      • agrarna reforma
      • kolonizacija
      • veleposestva
      • agrarian reform
      • colonization
      • estates
    • dcterms:description
      • Veleposestvo Jablje prav gotovo ni spadalo med največja veleposestva na slovenskem ozemlju v času prve Jugoslavije, vendar pa je bilo med tistimi 208 veleposestvi, ki jih je zadela agrarna reforma. Čeprav je bil delež zemlje jabeljskega veleposestva, ki je po agrarni reformi bila razdeljena, razmeroma majhen, pa je vendar zanimiv potek agrarnoreformnih prizadevanj, vloga občinskih in okrožnih agrarnih odborov ter njihovo delovanje in ne nazadnje tudi prizadevanje in reakcije agrarnih interesentov.Kot je znano, so nekdanji fevdalci na Slovenskem tudi po zemljiški odvezi ostali lastniki ogromnih zemljiških kompleksov. Ob koncu 19. stoletja je za naše dežele značilno na eni strani kopičenje zemlje v rokah velikih kmetov in veleposesti, medtem ko se posest zadolženih srednjih in malih kmetov še naprej drobi. Najboljša obdelovalna zemlja je bila v rokah veleposestnikov, veliko kmetov jo je jemalo v zakup, ali pa so se preživljali z delam na veleposestniški zemlji.
    • dcterms:publisher
      • Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana
    • dcterms:isPartOf
      • Historia : znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filozofska fakultete v Ljubljani ; 10
    • dcterms:contributor
      • Dušan Nećak (ur.)
    • dcterms:date
      • 2005
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:26788
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf