Volitve v habsburški monarhiji so tudi za današnjega zgodovinarja zanimiv in po svoje težek problem. Spreminjali so se politični sistemi, spreminjala se je vladna politika, spreminjala so se razmerja med narodi.Czoemigova anketa je leta 1846 prištevala na Kranjskem k slovenskemu jeziku 88% prebivalcev, k nemškemu pa 8%, na Štajerskem k nemškemu jeziku 64%, k sloven­skemu 36%, na Koroškem k nemškemu jeziku 70%, k slovenskemu 30%. V Trstu naj bi spadalo po anketi 55% prebivalcev k italijanščini, 32% k slovenščini, 10% k nemščini. Na Goriškem je spadalo k slovenščini 67% prebivalcev, k italijanščini 32%. V Istri je bilo pri slovenščini 14% prebivalcev, pri srbohrvaščini 59%, pri italijanščini 26%. Pri zadnjem avstrijskem štetju 31. decembra 1910 je bilo med prisotnimi avstrijskimi državljani po občevalnem jeziku na Kranjskem 94% Slovencev, na Štajerskem 29%, na Koroškem 21%, v Trstu 30%, na Goriškem 62%, v Istri 14%.