logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Zgodovina za vse

Slovenski tisk o Albancih v času balkanskih vojn


Avtor(ji):Davorin Jerman
Soavtor(ji):Janez Cvirn (ur.)
Leto:2001
Založnik(i):Zgodovinsko društvo, Celje
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Davorin Jerman je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:2001_1_Zgodovina za vse.pdf
Velikost:4.48MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
V času balkanskih vojn so se slovenski politični časniki nekoliko bolj razpisali o Albancih. Osnovni vir informacij so bila dela srbskega etnologa Jovana Cvijiča, ki je trdil, da so Albanci skozi stoletja z zločini etnično očistili srednjo in severno Albanijo ter Kosovo od Srbov in se naselili na njihovih ognjiščih. Razen socialdemokratskega lista Zarja je večina slovenskih političnih časnikov prevzela srbske predsodke do Albancev in jih še nadgradila. Tako je slovenski tisk Albance prikazoval kot zahrbtne divjake, ki da živijo od ropanja in klanja Srbov, kot skupek primitivnih, med seboj sovražnih plemen, ki nikakor niso sposobni samostojnega življenja.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/2432
    • naslov
      • Slovenski tisk o Albancih v času balkanskih vojn
      • Slovene press coverage of the Albanians during the balkan wars
      • Die Berichterstattung der slowenischen Presse über die Albaner während der Balkankriege
    • ustvarjalec
      • Davorin Jerman
    • soavtor
      • Janez Cvirn (ur.)
    • predmet
      • balkanske vojne
      • Albanci
      • časopsije
      • Slovenija
      • albansko vprašanje
      • Balkan Wars
      • Albanians
      • Slovenia
      • political newspapers
    • opis
      • During the time of the Balkan Wars, Slovene political newspapers began writing more about the Albanians. Their main source of information were the works of Serbian ethnologist Jovan Cvijić, who claimed that over the past centuries the Albanians had carried out ethnic cleansing against the Serbs in a most criminal manner throughout central and northern Albania and Kosovo and settled on what were formerly Serbian ethnic territories. With the exception of one Social-Democratic paper, the Zarja, the great majority of Slovene political newspapers carelessly adopted this prejudiced attitude against the Albanians and even intensified it. This ultimately resulted in the Slovene press describing the Albanians as treacherous savages, who lived off the spoils of the looting and slaughtering of Serbs, or at best, as a group of primitive tribes, hostile even towards each other, who were not capable of independent political life.
      • V času balkanskih vojn so se slovenski politični časniki nekoliko bolj razpisali o Albancih. Osnovni vir informacij so bila dela srbskega etnologa Jovana Cvijiča, ki je trdil, da so Albanci skozi stoletja z zločini etnično očistili srednjo in severno Albanijo ter Kosovo od Srbov in se naselili na njihovih ognjiščih. Razen socialdemokratskega lista Zarja je večina slovenskih političnih časnikov prevzela srbske predsodke do Albancev in jih še nadgradila. Tako je slovenski tisk Albance prikazoval kot zahrbtne divjake, ki da živijo od ropanja in klanja Srbov, kot skupek primitivnih, med seboj sovražnih plemen, ki nikakor niso sposobni samostojnega življenja.
      • Die Albaner kamen Anfang November 1912 auf die Titelseiten der Zeitungen, als der österreichisch- serbische Konflikt über die Lösung der albanischen Frage und den Zugang Serbiens zur Adria in einen Weltkrieg auszuarten drohte. Als die Albaner über Nacht aus der Anonymität traten und zum heißesten Eisen Europas wurden, stellten sich slowenische Zeitungen die Frage, wer denn diese Albaner überhaupt seien. Die Hauptinformationsquelle waren die Werke des serbischen Ethnologen Jovan Cvijić, der behauptete, daß die Albaner durch Jahrhunderte mit Gewalt das mittlere und nördliche Albanien sowie das Kosovo von Serben ethnisch gesäubert hätten und sich in den Heimen der Serben angesiedelt hätten. Die slowenischen Intellektuellen übernahmen die serbischen Vorurteile gegenüber den Albanern und bauten sie noch aus. Sie stellten die Albaner als heimtückische Wilde vor, die vom Plündern und Niedermetzeln der Serben leben. Sie verteidigten die serbischen Verbrechen an Albanern, da die albanischen Räuber vermeintlich nichts anderes verdient hätten. Sie waren gegen ein selbständiges Albanien, auch nachdem dieses formell gegründet worden war, und zwar mit dem Argument, daß die Albaner vollkommen unfähig seien einen Staat zu führen, da sie nur an ihrem Stamm Interesse hätten und nur Anarchie wünschten. Schließlich behaupteten sie auch, daß die Albaner überhaupt kein Volk seien, sondern nur eine Gruppe primitiver, untereinander feindlich gesinnter Stämme. Der Rassismus in den Artikeln einiger slowenischer Intellektueller ist vergleichbar mit der Berichterstattung nationalsozialistischer Blätter über die Juden. Nur das Blatt „Zarja" [Morgenröte] verteidigte die Albaner vor dem Rassismus der anderen slowenischen Blätter und erklärte, daß die Albaner unter günstigen Verhältnissen kulturell und wirtschaftlich rasch Fortschritte machen würden.
    • založnik
      • Zgodovinsko društvo
    • datum
      • 2001
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd