Nemški liberalizem in vprašanje naroda ter državne ureditve

Primerjava z Jugoslavijo v dvajsetih letih

The German Liberalism and the Issue of a Nation as well as a State System

A Comparison with Yugoslavia in 1920s

Avtor(ji): Perovšek, Jurij
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 1990
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Soavtor(ji): Jasna Fischer (odgovorni urednik)


  • Podroben opis

    V razpravi primerja avtor nacionalnopolitično misel in prakso, ki sta jo oblikovala nemški in jugoslovanski liberalizem o vprašanju naroda v dvajsetih letih. Ugotavlja, da sta oba liberalna politična tabora podpirala državni centralizem in nacionalni unitarizem s tem, da je za nemški liberalizem pomenil centralizem odpravo dotedanje pruske hegemonije v nemški državi, centralistična politika jugoslovanskega liberalizma pa je nasprotno predstavljala podporo velikosrbskemu monarhističnemu hegemonizmu. Opozarja še, da se je s sprejemanjem neobstoječega nacionalnega unitarizma v jugoslovanski državi, jugoslovanski liberalizem dokazal tudi kot politična sila, ki je vprašanje naroda zavestno obšla.


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/2296
    • dcterms:title
      • Nemški liberalizem in vprašanje naroda ter državne ureditve
      • Primerjava z Jugoslavijo v dvajsetih letih
      • The German Liberalism and the Issue of a Nation as well as a State System
      • A Comparison with Yugoslavia in 1920s
    • dcterms:creator
      • Jurij Perovšek
    • dcterms:subject
      • liberalizem
      • nemški liberalizem
      • jugoslovanski liberalizem
      • centralizem
      • unitarizem
    • dcterms:abstract
      • The author compares the national-political theory and practice as they have been shaped by the German and the Yugoslav liberalisms in the 1920s concerning the issue of a nation. He establishes that the two liberal political concepts supported state- centralism as well as national unitarianism; the German liberalism considered the abolition of the former Prussian domination within the German state to be the genuine trait of centralism, while the centralist orientation advocated by the Yugoslav liberalism implied support to Serbia's monarchist hegemony. The autor emphasizes that accepting a non- existing national unitarianism, the Yugoslav liberal circles turned out to be a political force that avoided the issue of a nation quite on purpose.

      • V razpravi primerja avtor nacionalnopolitično misel in prakso, ki sta jo oblikovala nemški in jugoslovanski liberalizem o vprašanju naroda v dvajsetih letih. Ugotavlja, da sta oba liberalna politična tabora podpirala državni centralizem in nacionalni unitarizem s tem, da je za nemški liberalizem pomenil centralizem odpravo dotedanje pruske hegemonije v nemški državi, centralistična politika jugoslovanskega liberalizma pa je nasprotno predstavljala podporo velikosrbskemu monarhističnemu hegemonizmu. Opozarja še, da se je s sprejemanjem neobstoječega nacionalnega unitarizma v jugoslovanski državi, jugoslovanski liberalizem dokazal tudi kot politična sila, ki je vprašanje naroda zavestno obšla.

    • dcterms:publisher
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Jasna Fischer (odgovorni urednik)
    • dcterms:date
      • 1990
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:13
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf