logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Unitaristični in centralistični značaj vidovdanske ustave

Avtor(ji):Jurij Perovšek
Soavtor(ji):Jasna Fischer (odg. ur.)
Leto:1993
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 1993, št. 1-2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Kraljevina SHS, vidovdanska ustava, centralizem, unitarizem
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Jurij Perovšek je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_1993_1-2.pdf
Velikost:10.65MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file16
Odpri
Prenesi
Opis

V razpravi obravnava avtor doslej posebej še ne obravnavano vprašanje unitarističnega in centralističnega državnopravnega značaja vidovdanske ustave, sprejete 28. junija 1921. Ta ustava, ki je utemeljila unitarnocentralistični značaj Kraljevine SHS, je Slovence in druge jugoslovanske narode v formalnopravnem pogledu izbrisala kot nacionalne entitete ter jih kot izmišljeno (jugoslovansko) nacionalno enoto vpenjala v strogo centralistični jugoslovanski državni sistem. Avtor opozarja, da so se Slovenci na unitarizem in centralizem vidovdanske ustave že leta 1923 odzvali z večinsko slovensko narodno opredelitvijo za avtonomistično- federalistični nacionalni program, pri katerem so nato vztrajali vse do konca prve jugoslovanske države.

Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/2169
    • naslov
      • Unitaristični in centralistični značaj vidovdanske ustave
      • The Unitary and Centralist Character of the June 28, 1921, Constitution
    • ustvarjalec
      • Jurij Perovšek
    • soavtor
      • Jasna Fischer (odg. ur.)
    • predmet
      • Kraljevina SHS
      • vidovdanska ustava
      • centralizem
      • unitarizem
    • opis
      • The author discusses the issue of the unitary and centralist character of the Yugoslav constitution adopted on June 28, 1921, an question that has not been devoted any particular attention to so far. The constitution was founded on the unitary-centralist Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes that eliminated from the ranks of national entities the Slovene and other peoples of Yugoslavia, introducing an imaginative (Yugoslav) ethnic entity within the strict centralist state system. The author emphasizes the fact that Slovenes reacted to this character of the 1921 constitution as early as 1923 when a majority opted for a national programme of autonomy within a federal state, and insisted on it until the very end of the first Yugoslav state.
      • V razpravi obravnava avtor doslej posebej še ne obravnavano vprašanje unitarističnega in centralističnega državnopravnega značaja vidovdanske ustave, sprejete 28. junija 1921. Ta ustava, ki je utemeljila unitarnocentralistični značaj Kraljevine SHS, je Slovence in druge jugoslovanske narode v formalnopravnem pogledu izbrisala kot nacionalne entitete ter jih kot izmišljeno (jugoslovansko) nacionalno enoto vpenjala v strogo centralistični jugoslovanski državni sistem. Avtor opozarja, da so se Slovenci na unitarizem in centralizem vidovdanske ustave že leta 1923 odzvali z večinsko slovensko narodno opredelitvijo za avtonomistično- federalistični nacionalni program, pri katerem so nato vztrajali vse do konca prve jugoslovanske države.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 1993
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd