Delovno ljudstvo glasovalnega ozemlja!

Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 1920
Založnik(i): Deželno vodstvo socialdemokratične stranke, Celovec, Kleinmayer, Celovec
Avtorske pravice:

Public Domain Mark
This work ( Delovno ljudstvo glasovalnega ozemlja! by Deželno vodstvo socialdemokratične stranke, Celovec ), identified by Zgodovina Slovenije - SIstory , is free of known copyright restrictions.
To delo avtorskopravno ni varovano.



  • Podroben opis
    Delovno ljudstvo glasovalnega ozemlja!

    Dve leti bo zdaj v kratkem, odkar se je končala krvava svetovna vojska. S hrepenenjem smo čakali ure, ktera bi dala trpinčenemu človeštvu zopet mir. Zazvonili so že zvonovi miru, zdelo se je že vsakemu, da pride tudi naši domovini zaželjeni mir — prišla pa je nova huda usoda nad naše ljudstvo. Skrbi in bolesti so bila polna naša srca, nemirne bridke ure smo preživeli. Končno je nam naznanila mirovna pogodba svečano, da bo stala v naši deželi

    pravica nad silno pestjo!

    Mirovna pogodba je nam dala in priznala pravico samoodločbe, dala je usodo jezikovno mešanega ozemljo v roke prebivalstva. Za

    vsakega moža in vsako ženo

    je dana ta pravica samoodločbe. Vsak mož, vsaka žena ima pravico določiti, kateri državi naj pripade glasovalno ozemlje v bodoče.

    Pravica je pa dolžnost,

    ki jo mora vsak izvršiti zaradi važnih posledic ljudskega glasovanja. In zato mora preudariti vsak mož, premisliti vsaka žena, za katero državo se bosta na

    usodepolni dan,

    dne 10. oktobra odločila. Odločili bomo samo za nas, odločili bomo ob enem tudi vso bodočnost in srečo naših otrok in še otrok otrok. Ali hočete za se in Vaše potomce

    republiko Avstrijo ali monarhijo SHS,

    to je usodepolno vprašanje, ki ga ima rešiti ljudstvo v glasovalnem ozemlju.
    Delovno ljudstvo bojuje, odkar se je zavedlo svoje moči in svojega pomena, ljut boj zoper

    varuhe dinastije.

    Noče biti tlačeno, ne sužno, samo si hoče dati svoje postave, prosto vsakega pritiska od zgoraj. Polnoletno in odrastlo noče trpeti, kar zadržuje ljudovlado, kar postavlja nad ljudstvo neko višjo moč in silo:

    Nezdružni

    sta

    ljudovlada in monarhija!

    Nezdružne

    so

    pravice, svoboda s samovlado dinastij!

    Zato je v Avstriji dinastija odstranjena, zato je postala Avstrija republika, zato ima ljudovlado, demokratija je zagotovljena po postavi.

    Nobeno ljudstvo noče vojske, nobeno ljudstvo noče koperneti pod vojaško komando! Nobenonoče klati, nobeno zažigati, nobeno pasti na novo v pomankanje in lakoto, v revščino in obup!
    Država pa, ki ne služi svojemu ljudstvu — ker ni od ljudstva — sili očete in sinove v vojaško službo, martra in trpinči jih na tisočere načine, da doseže svoje imperijalistične namene, nalaga ljudstvu strašanska bremena in žrtve , da okrepča svojo moč zoper voljo ljudstva , da rabi ljudstvo za protiljudske interese.

    Ljudstvo je mučenik, je martirar militarizma!

    Vojaška država ne pozna usmiljenja, deluje in skrbi samo za se — ljudstvo pa preda brezmejnemu siromaštvu.
    Zato je v Avstriji odstranjen vsak militarizem, odstranjena je vojna dolžnost. Zato so vojaki republike sestavljeni samo iz prostovolcev, najvišja vojaška oblast pa je prosto voljen narodov zastop.

    Načelne razlike med republiko in monarhijo, med ljudovlado in vojaško vlado se kažejo posebno v socialpolitični zakonodaji. Ljudovlada gleda posebno na široke sloje delovnega ljudstva , ljudovlada podpira posebno gospodarsko slabo stoječe ljudstvo v svojem boju za življenje in eksistenco.

    Republika Avstrija ima najboljšo socialpolitično zakonodajo vseh držav!

    Republika je storila in opravila v kratkih dveh letih za delovno ljudstvo več, kakor stara monarhija v celih stoletjih , kar je trajala vlada Habsburžanov. V republiki delavec ni več suženj za malo plačo, ne, delavec je prost in polnotežen človek, ki ga obvarujejo postave in zakoni.

    Ne več podložnike, temveč le proste deleavce, kmete in meščane pozna republika!

    Tako je ustanovljena republika za mirno delovanje in da ozdravi hude rane, ki jih je povzročila vojna. Republika — ljudovlada si prizadeva, da se izogne vsakemu prepiru in sporu. Drugače kraljevina SHS! Tam se bojna oprava in orožje nadaljuje, tam nameravajo razna nasprotja rešiti zopet siloma. Danes še mirna, ima morebiti že jutri novo vojsko! Huda so nasprotja med Italijo in Jugoslavijo, na novo more izbruhniti krvava vojska. Če ostanejo

    Karavanke meja

    naša domovina ne bo imela, ne bo poznala nove vojske in novega trpljenja. V miru in složnosti se bo dežela močno vzdignila in, ker se glasovalni coni gospodarsko dopolnujeta, na novo razcvetela.

    Torej:

    Kdor je proti monarhiji in za republiko
    Kdor je proti vojaški komandi in za ljudovlado
    Kdorje proti vojski in za trajen mir,
    Kdor je proti SHS in za Avstrijo

    ta naj voli 10. oktobra zeleno!

    Deželno vodstvo socialdemokratične stranke.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/20817
    • dcterms:title
      • Delovno ljudstvo glasovalnega ozemlja!
    • dcterms:subject
      • avstrijska propaganda
      • Koroška
      • koroški plebiscit
      • koroški Slovenci
      • narodnostno vprašanje
      • letak
      • Austrian propaganda
      • Carinthia
      • Carinthia plebiscite
      • Carinthian Slovenes
      • ethnic question
      • flyer
    • dcterms:publisher
      • Deželno vodstvo socialdemokratične stranke, Celovec
      • Kleinmayer, Celovec
    • dcterms:date
      • 1920
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:language
      • slv