V prispevku bom skušal osvetliti nekatera vprašanja za katera mislim, da glede na aktualnost, še bolj pa glede na praznino, ki je kljub pomembnosti obdobja na področju naše historiografije očitna, terjajo odgovor. Skušal bom predstaviti izhodišče, s katerega bi bilo potrebno (glede na rezultate analize te problematike v Evropi) tudi v Sloveniji oceniti razmerje med političnim katolicizmom in radikalno desnico (fašizmom) v luči širšega evropskega konteksta. Poleg tega je v slovenski historiografiji nujno potrebno opredeliti tudi pojem "politične sredine" v širšem smislu in znotraj katoliškega političnega tabora, ne glede na to, kolikšen obseg in politično moč je ta npr. v tridesetih letih v Sloveniji predstavljala. V pričujočem tekstu se bom v prvi vrsti posvetil "sredini" v slovenskem katoliškem taboru, četudi se bo pojavu potrebno posvetiti tudi pri obravnavi drugih političnih gibanj in skupin v času med obema vojnama. S tem se namreč približujemo odgovorom na nekatera bistvena vprašanja slovenske zgodovine v prvi polovici 20. stoletja.