/
Dogodki
/
Predavanja
To delo avtorjev Peter Vodopivec, Marta Verginella, Egon Pelikan, Peter Štih, Marko Štuhec je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
»Mnogi poklicni zgodovinarji na vprašanje, kako opredeliti 'evropsko zgodovino', ne znajo jasno odgovoriti,« zapiše priznani britanski zgodovinar Norman Davies v svojem delu Zgodovina Evrope. Priznanje Vzhoda kot dela Evrope je bilo težavno in dolgotrajno, čeprav se je meja Evrope že v 18. stoletju na vzhodu zarisala z Uralom. Nejasnost glede tega, kdo vse je del evropske »celote«, se vidno odraža v težavah sedanjih zgodovinskih sintez, ki so bolj kot ne pisane s samo enega zornega kota – z Zahoda. V nasprotju z njimi Daviesova Zgodovina prinaša vsevključujočo zgodovinsko obravnavo Evrope: pri svoji sintezi namreč ne poudarja le Zahoda, temveč enakovredno vključuje tudi zgodovino slovanskih narodov. Slovenski prevod Daviesove Zgodovine Evrope – opravil ga je Andrej E. Skubic – je bila edinstvena priložnost za to, da so se v Modrijanovi knjigarni zbrali vidni slovenskih zgodovinarji in odprli diskusijo o pisanju zgodovine Evrope. Beseda je tekla o evropskem zgodovinopisju danes, o pojmovanju Evrope, o evrocentrizmu, o zahodni civilizaciji, o nacionalnih zgodovinah ipd. V sodelovanju z Zgodovinskim društvom Ljubljana smo na »okroglo mizo« povabili poznavalce različnih obdobij evropske zgodovine: dr. Egona Pelikana, izrednega profesorja za zgodovino Evrope in Slovencev v 19. in 20. stoletju na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, dr. Petra Štiha, rednega profesorja za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Marka Štuheca, profesorja za občo zgodovino zgodnjega novega veka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Marto Verginella, redno profesorico za področje socialne, demografske in kulturne zgodovine 19. in 20. stoletja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in dr. Petra Vodopivca, znanstvenega svetnika na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, ki raziskuje predvsem zgodovino meščanstva, vlogo zgodovine in zgodovinopisja, francosko-slovenske stike, vprašanja politične, idejne, socialne, gospodarske in kulturne zgodovine.