logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Dogodki

/

Konference

Nekaj besed o slovenskem športu v jugoslovanski stvarnosti

A Few Words about Slovenian Sport in the Yugoslav Reality

Avtor(ji):Filip Čuček
Soavtor(ji):Damijan Guštin (mod.)
Leto:2013
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:video
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Filip Čuček je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Opis

Šport povezuje ljudi in narode, jih pa tudi razdvaja, saj je šport predvsemtekmovanjein s tem konkurenca, kar pomeni, da se ugotavlja, kdo je boljši. Jetekmovalnost, ta paima tudi »nacionalno« razsežnost. Šport je imel v Jugoslavijitudi politično razsežnost.Politika je v šport posegala z različnimi reorganizacijami,ki so bile odvisne odsprememb v političnem sistemu. V določenihobdobjih so bili državni organi v športu innjegovi organiziranosti močno prisotni;v slovenski ustavi iz leta 1947 je bilo takoizrecno poudarjeno, da državaskrbi za športne dejavnosti.Slovenski šport je vse doosemdesetih let spadal brezpogojno v okvir jugoslovanskegašporta, z naraščanjemjugoslovanske krize pa se je postopomavečal odmik slovenskih športnikov odvsejugoslovanske stvarnosti. Kljub temu,da med športniki različnih jugoslovanskihrepublik (praviloma) ni prihajalo donapetosti političnega značaja, so tudi slovenskišportniki doživljali slovenskapolitična nesoglasja s srbskim nacionalizmom in se zaraditega oddaljevali odjugoslovanskega okvira.Čeprav je bila Slovenija v drugi Jugoslavijiekonomsko najbolj razvita republika,so bili na športnem področju v slovenski »domeni«zgolj zimski in nekateriposamični letni športi, v moštvenih športih pa so slovenskiklubi imeli vglavnem obrobno vlogo. V elitnih, zveznih ligah je igral le po en nogometnialikošarkarski klub. V reprezentancah moštvenih športov z žogo so Slovenci imeliredkeodlične posameznike, nekoliko bolj konkurenčni so bili slovenski predstavnikiv nekaterihindividualnih športnih panogah. V športnem pogledu so vesčas prevladovali Srbi inHrvati, dodatno pa so na to vplivale tudi krovne športneorganizacije, ki so imele sedežpraviloma v Beogradu. Športno politiko sokrojili v Srbiji, v razpredeni športni mreži paso bili Srbi bolj naklonjeni svojimljudem. Dodatno jim je pomagala boljšainfrastruktura, več denarnih sredsteviz državne, zvezne blagajne in medsebojnapovezanost pri ključnih strateškihodločitvah glede športnikov, klubov in zvez.Po drugisvetovni vojni so se v Sloveniji najbolj uveljavili športi, ki so bilipriljubljeni žemed obema vojnama. V ospredju sta se poleg nogometa (in telovadbe/gimnastike) pojavilaše atletika in smučanje, ostali športi pa so se po vojni»prebijali« med priljubljenejšeglede na organizacijo in dostopnost (košarka,rokomet, odbojka, hokej idr.). Med»mlajšimi« športi se je najbolj uveljavilakošarka. Nekateri drugi športi (npr. rokomet)so kljub uspehom po vsesplošni priljubljenosti ostali zadaj. Pomemben elementpriljubljenosti športov je predstavljalanjihova razširjenost med množicami. Nogomet seje lahko igral že navsakem travniku, za košarko pa je bila potrebna utrjena podlaga (karsicer nizahtevalo tako velikih finančnih vložkov), smučanje pa je že med vojnamapridobivalona priljubljenosti in razširjenosti ter za svoj razmah sprva nizahtevalovečjih denarnih sredstev (dokler se ni pojavila ustrezna smučarska oprema incelotnainfrastruktura na smučiščih). Na drugi strani so pomembno vlogo odigralimediji(in sponzorji), ki so v nogometu, košarki in smučanju – to velja za Slovenijoodosemdesetih let dalje – ali tudi v hokeju »prepoznali« svoj večji interes.Športi, ki sopo priljubljenosti zaostajali, so se spopadali tudi s pomanjkanjemdenarja, ustrezneinfrastrukture, ali pa so bili bolj specifični in jih širša javnostni tako dobrosprejela. Šport so tudi v Sloveniji pogojevali različni dejavniki invplivali na odzivjavnosti do različnih športnih disciplin. Na priljubljenost športovv Sloveniji pa sovsekakor vplivali tudi njihovi trenutni uspehi.

Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/20464
    • naslov
      • Nekaj besed o slovenskem športu v jugoslovanski stvarnosti
      • A Few Words about Slovenian Sport in the Yugoslav Reality
    • ustvarjalec
      • Filip Čuček
    • soavtor
      • Damijan Guštin (mod.)
    • predmet
      • Slovenija
      • zgodovina
      • Jugoslavija
      • posvetovanja
      • 1941-1991
      • Slovenia
      • history
      • Yugoslavia
      • symposium
      • 1941-1991
    • opis
      • Šport povezuje ljudi in narode, jih pa tudi razdvaja, saj je šport predvsemtekmovanjein s tem konkurenca, kar pomeni, da se ugotavlja, kdo je boljši. Jetekmovalnost, ta paima tudi »nacionalno« razsežnost. Šport je imel v Jugoslavijitudi politično razsežnost.Politika je v šport posegala z različnimi reorganizacijami,ki so bile odvisne odsprememb v političnem sistemu. V določenihobdobjih so bili državni organi v športu innjegovi organiziranosti močno prisotni;v slovenski ustavi iz leta 1947 je bilo takoizrecno poudarjeno, da državaskrbi za športne dejavnosti.Slovenski šport je vse doosemdesetih let spadal brezpogojno v okvir jugoslovanskegašporta, z naraščanjemjugoslovanske krize pa se je postopomavečal odmik slovenskih športnikov odvsejugoslovanske stvarnosti. Kljub temu,da med športniki različnih jugoslovanskihrepublik (praviloma) ni prihajalo donapetosti političnega značaja, so tudi slovenskišportniki doživljali slovenskapolitična nesoglasja s srbskim nacionalizmom in se zaraditega oddaljevali odjugoslovanskega okvira.Čeprav je bila Slovenija v drugi Jugoslavijiekonomsko najbolj razvita republika,so bili na športnem področju v slovenski »domeni«zgolj zimski in nekateriposamični letni športi, v moštvenih športih pa so slovenskiklubi imeli vglavnem obrobno vlogo. V elitnih, zveznih ligah je igral le po en nogometnialikošarkarski klub. V reprezentancah moštvenih športov z žogo so Slovenci imeliredkeodlične posameznike, nekoliko bolj konkurenčni so bili slovenski predstavnikiv nekaterihindividualnih športnih panogah. V športnem pogledu so vesčas prevladovali Srbi inHrvati, dodatno pa so na to vplivale tudi krovne športneorganizacije, ki so imele sedežpraviloma v Beogradu. Športno politiko sokrojili v Srbiji, v razpredeni športni mreži paso bili Srbi bolj naklonjeni svojimljudem. Dodatno jim je pomagala boljšainfrastruktura, več denarnih sredsteviz državne, zvezne blagajne in medsebojnapovezanost pri ključnih strateškihodločitvah glede športnikov, klubov in zvez.Po drugisvetovni vojni so se v Sloveniji najbolj uveljavili športi, ki so bilipriljubljeni žemed obema vojnama. V ospredju sta se poleg nogometa (in telovadbe/gimnastike) pojavilaše atletika in smučanje, ostali športi pa so se po vojni»prebijali« med priljubljenejšeglede na organizacijo in dostopnost (košarka,rokomet, odbojka, hokej idr.). Med»mlajšimi« športi se je najbolj uveljavilakošarka. Nekateri drugi športi (npr. rokomet)so kljub uspehom po vsesplošni priljubljenosti ostali zadaj. Pomemben elementpriljubljenosti športov je predstavljalanjihova razširjenost med množicami. Nogomet seje lahko igral že navsakem travniku, za košarko pa je bila potrebna utrjena podlaga (karsicer nizahtevalo tako velikih finančnih vložkov), smučanje pa je že med vojnamapridobivalona priljubljenosti in razširjenosti ter za svoj razmah sprva nizahtevalovečjih denarnih sredstev (dokler se ni pojavila ustrezna smučarska oprema incelotnainfrastruktura na smučiščih). Na drugi strani so pomembno vlogo odigralimediji(in sponzorji), ki so v nogometu, košarki in smučanju – to velja za Slovenijoodosemdesetih let dalje – ali tudi v hokeju »prepoznali« svoj večji interes.Športi, ki sopo priljubljenosti zaostajali, so se spopadali tudi s pomanjkanjemdenarja, ustrezneinfrastrukture, ali pa so bili bolj specifični in jih širša javnostni tako dobrosprejela. Šport so tudi v Sloveniji pogojevali različni dejavniki invplivali na odzivjavnosti do različnih športnih disciplin. Na priljubljenost športovv Sloveniji pa sovsekakor vplivali tudi njihovi trenutni uspehi.
      • Sport brings people and nations together, but also divides them, as it is mostlyabout competing and thus about competition, which means that attempts aremade to establish who is better. This competitiveness also has »national« dimensions.In Yugoslavia sport also had political dimensions. Politics intervened in itwith various reorganisations depending on the changes of the political system.In certain periods of time state authorities were strongly present in sport and itsorganisation. Thus the Slovenian constitution of 1947 expressly emphasises thatthe state shall take care of sports activities.Until as late as 1980s Slovenian sport unconditionally belonged in the contextof Yugoslav sport. However, as the Yugoslav crisis unfolded, Slovenianathletes started gradually distancing themselves from the all-Yugoslav reality.Despite the fact that political tensions between the athletes from various Yugoslavrepublics (mostly) did not take place, Slovenian athletes still experiencedthe Slovenian political disputes with Serbian nationalism and thus kept distancingthemselves from the Yugoslav context.Although Slovenia was economically the most developed republic in theSecond Yugoslavia, in the field of sports Slovenians only »dominated« wintersports and certain individual summer sports, while in team sports they mostlystayed on the side lines. Only one football or basketball club played in the elitefederal leagues. Rare outstanding individuals in ball sports teams were Slovenian.Slovenian representatives were somewhat more competitive only in certainindividual sports disciplines. As far as sport was concerned, Serbs and Croatshad always been dominant. This was also additionally infl uenced by the umbrellasports organisations, whose registered offi ces were, as a rule, in Belgrade.Sports policies were decided on in Serbia, and in the widespread sports networkSerbs were more favourably inclined towards their own people. They additionallybenefited from better infrastructure, more monetary resources from the stateor federal budget, as well as from the mutual connections involved in the keystrategic decisions with regard to athletes, clubs and associations.In Slovenia after World War II the sports which had already been popularin the interwar period asserted themselves the most. Besides football (aswell as gymnastics), athletics and skiing also became prominent, while afterthe war other sports »broke through« and became more popular depending onorganisation and accessibility (basketball, handball, volleyball, hockey, etc.).Of the »younger« sports basketball became most popular. Certain other sports(for example handball) remained less popular despite successes. The degree ofhow widespread they were among the masses represented an important elementof the sports’ popularity. Football could be played on any meadow, basketballcalled for a hardened surface (which may not have demanded extensive financialinvestments, though), and skiing already started becoming more popularand widespread in the interwar period, as initially it had not required signifi cantfunding (until suitable skiing equipment and the whole ski slope infrastructureappeared). On the other hand the media (and sponsors) also played an importantrole. They »identified« their major interest in football, basketball, skiing – thishas held true of Slovenia since the 1980s – and also hockey. Less popular sportsfaced the lack of money, suitable infrastructure, or they were more specific andnot as well received by the wider public. In Slovenia sport depended on variousfactors, which in turn influenced the response of the public to various sportsdisciplines. Furthermore, momentary successes in certain sports most definitelyinfluenced their popularity in Slovenia.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
      • Muzej novejše zgodovine Slovenije
    • datum
      • 2013
      • 28. 11. 2013
    • tip
      • video
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd