/
Dogodki
/
Konference
To delo avtorja Filip Čuček je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Šport povezuje ljudi in narode, jih pa tudi razdvaja, saj je šport predvsemtekmovanjein s tem konkurenca, kar pomeni, da se ugotavlja, kdo je boljši. Jetekmovalnost, ta paima tudi »nacionalno« razsežnost. Šport je imel v Jugoslavijitudi politično razsežnost.Politika je v šport posegala z različnimi reorganizacijami,ki so bile odvisne odsprememb v političnem sistemu. V določenihobdobjih so bili državni organi v športu innjegovi organiziranosti močno prisotni;v slovenski ustavi iz leta 1947 je bilo takoizrecno poudarjeno, da državaskrbi za športne dejavnosti.Slovenski šport je vse doosemdesetih let spadal brezpogojno v okvir jugoslovanskegašporta, z naraščanjemjugoslovanske krize pa se je postopomavečal odmik slovenskih športnikov odvsejugoslovanske stvarnosti. Kljub temu,da med športniki različnih jugoslovanskihrepublik (praviloma) ni prihajalo donapetosti političnega značaja, so tudi slovenskišportniki doživljali slovenskapolitična nesoglasja s srbskim nacionalizmom in se zaraditega oddaljevali odjugoslovanskega okvira.Čeprav je bila Slovenija v drugi Jugoslavijiekonomsko najbolj razvita republika,so bili na športnem področju v slovenski »domeni«zgolj zimski in nekateriposamični letni športi, v moštvenih športih pa so slovenskiklubi imeli vglavnem obrobno vlogo. V elitnih, zveznih ligah je igral le po en nogometnialikošarkarski klub. V reprezentancah moštvenih športov z žogo so Slovenci imeliredkeodlične posameznike, nekoliko bolj konkurenčni so bili slovenski predstavnikiv nekaterihindividualnih športnih panogah. V športnem pogledu so vesčas prevladovali Srbi inHrvati, dodatno pa so na to vplivale tudi krovne športneorganizacije, ki so imele sedežpraviloma v Beogradu. Športno politiko sokrojili v Srbiji, v razpredeni športni mreži paso bili Srbi bolj naklonjeni svojimljudem. Dodatno jim je pomagala boljšainfrastruktura, več denarnih sredsteviz državne, zvezne blagajne in medsebojnapovezanost pri ključnih strateškihodločitvah glede športnikov, klubov in zvez.Po drugisvetovni vojni so se v Sloveniji najbolj uveljavili športi, ki so bilipriljubljeni žemed obema vojnama. V ospredju sta se poleg nogometa (in telovadbe/gimnastike) pojavilaše atletika in smučanje, ostali športi pa so se po vojni»prebijali« med priljubljenejšeglede na organizacijo in dostopnost (košarka,rokomet, odbojka, hokej idr.). Med»mlajšimi« športi se je najbolj uveljavilakošarka. Nekateri drugi športi (npr. rokomet)so kljub uspehom po vsesplošni priljubljenosti ostali zadaj. Pomemben elementpriljubljenosti športov je predstavljalanjihova razširjenost med množicami. Nogomet seje lahko igral že navsakem travniku, za košarko pa je bila potrebna utrjena podlaga (karsicer nizahtevalo tako velikih finančnih vložkov), smučanje pa je že med vojnamapridobivalona priljubljenosti in razširjenosti ter za svoj razmah sprva nizahtevalovečjih denarnih sredstev (dokler se ni pojavila ustrezna smučarska oprema incelotnainfrastruktura na smučiščih). Na drugi strani so pomembno vlogo odigralimediji(in sponzorji), ki so v nogometu, košarki in smučanju – to velja za Slovenijoodosemdesetih let dalje – ali tudi v hokeju »prepoznali« svoj večji interes.Športi, ki sopo priljubljenosti zaostajali, so se spopadali tudi s pomanjkanjemdenarja, ustrezneinfrastrukture, ali pa so bili bolj specifični in jih širša javnostni tako dobrosprejela. Šport so tudi v Sloveniji pogojevali različni dejavniki invplivali na odzivjavnosti do različnih športnih disciplin. Na priljubljenost športovv Sloveniji pa sovsekakor vplivali tudi njihovi trenutni uspehi.