Razprava osvetli glavne mejnike in dogajanje v gospodarskem življenju Slovenijein Slovencev v času druge Jugoslavije. Avtor na podlagi izbranih kazalnikovizpostavi razlike med Slovenijo in Jugoslavijo v različnih fazah razvoja podrugi svetovni vojni. Maja leta 1945 so z nastopom nove oblasti prišli na planonovi cilji in načrti. Gospodarsko upravljanje so prevzeli komunisti, ki so meddrugim začeli s pospešeno industrializacijo in uvedli centralno-plansko gospodarstvos podržavljenjem. Slovenija je v drugo jugoslovansko državo stopila kotgospodarsko najrazvitejši del države in to vlogo je tudi zadržala. Izstopala je naveč področjih, posebej na področju izvoza, po produktivnosti in učinkovitostinaložb. Njen delež družbenega proizvoda v okviru Jugoslavije je znašal med 15in 17 odstotki, delež industrije in izvoza pa približno 25 odstotkov. Jugoslavijaje v primerjavi s Slovenijo iz desetletja v desetletje bolj zaostajala. Po podatkihje zaostanek Jugoslavije za Slovenijo, gledano skozi prizmo gospodarskegarazvoja, leta 1985 znašal že 17 let in pol. Do leta 1974 je sicer Slovenija imelaprecej omejene možnosti za uresničevanje narodnogospodarskih interesov,ustava iz leta 1974 pa je to spremenila. Slednja je na eni strani z okrepitvijovloge republik in pokrajin ter zmanjševanjem vloge centralizma urejala organizacijofederacije in delovanje le-te, na drugi pa je z natančnim normativnimurejanjem družbeno-ekonomskih odnosov, ki so temeljili na samoupravljanju inzdruženem delu, poudarjala razredno, tako imenovan delavsko opredeljen značajjugoslovanske družbe in države. Tudi omenjena ustava in številne reforme,ki so se vrstile druga za drugo, pa niso rešile težav na gospodarskem področju.Jugoslavija tako že konec osemdesetih let minulega stoletja v gospodarskemsmislu ni več obstajala. Slovenija je bila v samem svetovnem vrhu po deležuzaposlenih v celotnem prebivalstvu oziroma v aktivnem prebivalstvu, kot tudipo deležu zaposlenih v industriji in rudarstvu. Tega pa niso spremljali ustreznirezultati v produktivnosti dela, izobrazbeni strukturi zaposlenih in življenjskemustandardu, kjer smo bili daleč od svetovnega vrha. Po kolapsu Jugoslavije jeSlovenija v letih 1989-1992 doživela velik padec aktivnosti in nujno preusmeritevz jugoslovanskega na zahodne trge. Kar se tiče ravni BDP, je bilo potrebnoveč kot 8 let za vrnitev na raven iz leta 1989. V statičnem pogledu je raven BDPv letu 1992 znašala manj kot 80 odstotkov ravni iz leta 1989, v časovnem smisluje padla na raven okoli leta 1976, torej za okoli 16 let. Gledano statistično je bilpadec BDP v Sloveniji v tako imenovani tranzicijski depresiji bistveno večji,kot smo mu bili priča v času še vedno aktualne finančne in gospodarske krize.