Avtor obravnava socialno-gospodarske zamisli in praktično socialno-politično delo utemeljitelja nemškega zadružništva in tvorca nemške zadružne zakonodaje F. H. Schulze-Delitzscha. Ugotavlja, da se je Schulze-Delitzsch s svojim zadružnim konceptom - z organiziranjem konzumnih, surovinsko-nabavnih, kreditnih in produktivnih zadrug na osnovi vzajemne solidarne samopomoči njihovih članov - zavzemal za 'tretjo pot' med kapitalistično in socialistično organiziranim gospodarstvom, vendar pri tem ni bil uspešen. Socialno-reformni program njegove zadružne organizacije je namreč ostal vezan na prehodni gospodarski stadij na poti v polno industrializacijo, zato ga je prehitel stopnjevani industrijski razvoj druge polovice 19. stoletja. Razčlenitev konkretnih gospodarsko-družbenih posledic Schulze-Delitzschevega zadružnega prizadevanja pa pokaže, da je le-to imelo v nemški politiki in družbeni misli tudi povsem viden, pozitiven socialno-politični pomen.