Raznarodovanje slovenske manjšine v Trstu

(Problematika ugotavljanja števila neitalijanskih izseljencev iz Julijske krajine po prvi svetovni vojni)

Avtor(ji): Purini, Piero
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 1998
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Soavtor(ji): Jasna Fischer (odgovorni urednik)


  • Podroben opis

    Na osnovi statističnega gradiva in italijanske, predvsem pa slovenske literature prikazuje avtor obseg in potek izseljevanja neitalijanskega prebivalstva, v glavnem Slovencev in Hrvatov iz Julijske krajine. Ugotavlja različnost v podatkih pri italijanskih in slovenskih avtorjih. Analizira različne statistične vire in nakaže možne razlage za različnost podatkov. Ugotovil je, da je bilo izseljevanje v čezmorske države, predvsem v Argentino, številčnejše kot izseljevanje v evropske države, med katerimi prednjačijo mi-gracije v Jugoslavijo. Te so imele v glavnem politične vzroke, kar kažejo tudi štirje večji valovi migracij slovanskega prebivalstva iz Julijske krajine v Jugoslavijo (takoj po 1. svetovni vojni, po fašističnem prevzemu oblasti, po prvem tržaškem procesu in v času vojne v Etiopiji in španske državljanske vojne).


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/1941
    • dcterms:title
      • Raznarodovanje slovenske manjšine v Trstu
      • (Problematika ugotavljanja števila neitalijanskih izseljencev iz Julijske krajine po prvi svetovni vojni)
    • dcterms:alternative
      • Denationalization of the Slovene Minority in Trieste
      • (Problems regarding assessment of the number of non-Italian emigrants from Julian March after the World War I)
    • dcterms:creator
      • Piero Purini
    • dcterms:subject
      • izseljenstvo
      • Slovenci
      • Julijska krajina
      • analiza
      • statistika
      • Hrvati
      • Trst
      • raznarodovanje
    • dcterms:abstract
      • The author presents, on the basis of statistical material, Italian literature and especially Slovene literature, the extent and the course of emigration of non-Italian population, mainly the Slovenes and the Croats, from Julian March. He discovers a discrepancy between data stated by Italian and those by Slovene authors. Through analysis of various statistical sources he indicates the possible explanations for such differences. The author establishes that emigrations to overseas countries, especially to Argentina, were greater than those to European countries. Among these, Yugoslavia was the prevalent destination. The reasons for emigrations to Yugoslavia were mainly political. The evidence of that are, among other things, also the four major emigration waves of Slavic population from Julian March to Yugoslavia (immediately after the World War I, after the fascist take-over of power, after the Trieste trial and during the Ethiopian and Spanish civil war).
      • Na osnovi statističnega gradiva in italijanske, predvsem pa slovenske literature prikazuje avtor obseg in potek izseljevanja neitalijanskega prebivalstva, v glavnem Slovencev in Hrvatov iz Julijske krajine. Ugotavlja različnost v podatkih pri italijanskih in slovenskih avtorjih. Analizira različne statistične vire in nakaže možne razlage za različnost podatkov. Ugotovil je, da je bilo izseljevanje v čezmorske države, predvsem v Argentino, številčnejše kot izseljevanje v evropske države, med katerimi prednjačijo mi-gracije v Jugoslavijo. Te so imele v glavnem politične vzroke, kar kažejo tudi štirje večji valovi migracij slovanskega prebivalstva iz Julijske krajine v Jugoslavijo (takoj po 1. svetovni vojni, po fašističnem prevzemu oblasti, po prvem tržaškem procesu in v času vojne v Etiopiji in španske državljanske vojne).
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Jasna Fischer (odgovorni urednik)
    • dcterms:date
      • 1998
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:223
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf