logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Vzpon tiska kot "četrte sile"

Mediji, politika in javnost v obdobju množičnih komunikacij
Avtor(ji):Andreas Schulz
Soavtor(ji):Jasna Fischer (odg. ur.), Mojca Šorn (prev.)
Leto:1999
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 1999, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:tisk, časopisje, javno mnenje, demokracija, liberalizem, press, newspapers, public opinion, democracy, liberalism
Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_1999_2.pdf
Velikost:2.41MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file221
Odpri
Prenesi
Opis
Avtor predstavlja vlogo tiska kot četrte sile oziroma veje oblasti, za zakonodajno, izvršilno, sodno, njegov pomen in vzpon od prve polovice 19. stoletja do kubanske krize v začetku šestdesetih let tega stoletja. Predstavlja nastanek "komunikacijske družbe", ki je temeljlila na hitrem in enakomernem širjenju novic, za kar je bila dana možnost tako iz tehnoloških razlogov (razvoj tiskarske tehnike) kot tudi političnih, namreč svobodni razvoj tiska in tiskarstva zlasti v obdobju liberalizma v drugi polovici 19. stoletja. Vzpon tiska je bil rezultat boja proti državnim oblastem v 19. stoletju. Svoboda tiska je postala sinonim za politično svobodo. Poleg tega pa so se časopisi zaradi razvoja tehnologije pocenili in postali množični. Šlo je za medijsko in komunikacijsko revolucijo v zadnji četrtini 19. stoletja. Časopisi so postali "mnenjske tovarne" in sredstvo politike za "vodenje ljudskega mnenja in ljudske volje". Avtor opozarja, da so medijske revolucije druge polovice 19. stoletja in tridesetih let 20. stoletja pokazale, da moramo zgodovino medijev jemati v prvi vrsti kot del politične zgodovine.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1917
    • naslov
      • Vzpon tiska kot "četrte sile"
      • Mediji, politika in javnost v obdobju množičnih komunikacij
      • The Rise of the Press as the "Fourth Force"
      • (The media, politics and wider public in the time of the mass communications)
    • ustvarjalec
      • Andreas Schulz
    • soavtor
      • Jasna Fischer (odg. ur.)
      • Mojca Šorn (prev.)
    • predmet
      • tisk
      • časopisje
      • javno mnenje
      • demokracija
      • liberalizem
      • press
      • newspapers
      • public opinion
      • democracy
      • liberalism
    • opis
      • The author presents the press as the fourth force or arm of government - after the legislative, executive and judiciary - and outlines the rise in its significance from the first half of the nineteenth century up to the Cuban crisis in the early 1960s. He expounds the emergence of a "mass-communication society" in the second half of the nineteenth century, which was based on a rapid and evenhanded dissemination of information, as a result of technological progress in printing techniques as well as favourable political circumstances during the liberalist period that allowed for the development of free press and printing. Press freedom became synonymous with political freedom. Technological progress made news-papers cheaper and available to the masses. What took place in the last quarter of the nineteenth century was, in fact, a mass-media revolution. Newspapers became the "factories of public opinion" and an instrument in the hands of politicians to "guide and control public opinion and will". According to the author, the mass-media revolution which took place in the second half of the nineteenth century and in the first three decades of the twentieth, show that the history of media should be treated primarily as part of the history of politics.
      • Avtor predstavlja vlogo tiska kot četrte sile oziroma veje oblasti, za zakonodajno, izvršilno, sodno, njegov pomen in vzpon od prve polovice 19. stoletja do kubanske krize v začetku šestdesetih let tega stoletja. Predstavlja nastanek "komunikacijske družbe", ki je temeljlila na hitrem in enakomernem širjenju novic, za kar je bila dana možnost tako iz tehnoloških razlogov (razvoj tiskarske tehnike) kot tudi političnih, namreč svobodni razvoj tiska in tiskarstva zlasti v obdobju liberalizma v drugi polovici 19. stoletja. Vzpon tiska je bil rezultat boja proti državnim oblastem v 19. stoletju. Svoboda tiska je postala sinonim za politično svobodo. Poleg tega pa so se časopisi zaradi razvoja tehnologije pocenili in postali množični. Šlo je za medijsko in komunikacijsko revolucijo v zadnji četrtini 19. stoletja. Časopisi so postali "mnenjske tovarne" in sredstvo politike za "vodenje ljudskega mnenja in ljudske volje". Avtor opozarja, da so medijske revolucije druge polovice 19. stoletja in tridesetih let 20. stoletja pokazale, da moramo zgodovino medijev jemati v prvi vrsti kot del politične zgodovine.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 1999
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd