logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Velika gospodarska kriza 1873 in Slovenci

Avtor(ji):Peter Vodopivec
Soavtor(ji):Jasna Fischer (odg. ur.)
Leto:1999
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 1999, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:kriza, gospodarstvo, liberalizem, kapitalizem, industrija, 1873, crisis, 1873, economy, liberalism, capitalism, industry
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Peter Vodopivec je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_1999_2.pdf
Velikost:2.41MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file221
Odpri
Prenesi
Opis
Avtor ugotavlja, da gospodarska kriza leta 1873 podobno kot drugod v Avstriji (v tej zvezi se opira na ocene H. Rumplerja in H. Matisa) tudi na slovenskem ozemlju ni globlje in radikalneje posegla v gospodarsko-razvojne težnje. Rastoča kmečka zadolženost je bila le posredno povezana z zlomom dunajske borze, med načrtovanimi železniškimi povezavami pa je kriza preprečila le gradnjo dolenjske železnice. Kot je opozoril že J. Šorn, kriza leta 1873 tudi za razvoj industrije ni pomenila dramatičnejšega obrata. Je pa kot drugod v Avstriji okrepila nasprotnike gospodarskega liberalizma in obenem spodbudila modernejše in s kapitalizmom pomirjene oblike gospodarskega mišljenja.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1904
    • naslov
      • Velika gospodarska kriza 1873 in Slovenci
      • The Great Economic Crisis of 1873 and the Slovenes
    • ustvarjalec
      • Peter Vodopivec
    • soavtor
      • Jasna Fischer (odg. ur.)
    • predmet
      • kriza
      • gospodarstvo
      • liberalizem
      • kapitalizem
      • industrija
      • 1873
      • crisis
      • 1873
      • economy
      • liberalism
      • capitalism
      • industry
    • opis
      • The author, relying on the findings of H. Rumpler and H. Matis, concludes that the great economic crisis of 1873, as elsewhere in the Hapsburg Empire, did not deeply or radically affect the trends of economic development on the Slovenian territory. A growing indebtedness of the Slovenian farmer was only indirectly linked to the collapse of the Vienna Stock Exchange. Of all the planned railway constructions in Slovenia, the crisis only thwarted the construction of the Dolenjska line. As already pointed out by J. Šorn, the 1873 crisis spelled no tragedy for the development of the national industry, it did, however, strengthen the opponents of a liberal economy and, at the same, encouraged a modern economic mentality that favoured Capitalism.
      • Avtor ugotavlja, da gospodarska kriza leta 1873 podobno kot drugod v Avstriji (v tej zvezi se opira na ocene H. Rumplerja in H. Matisa) tudi na slovenskem ozemlju ni globlje in radikalneje posegla v gospodarsko-razvojne težnje. Rastoča kmečka zadolženost je bila le posredno povezana z zlomom dunajske borze, med načrtovanimi železniškimi povezavami pa je kriza preprečila le gradnjo dolenjske železnice. Kot je opozoril že J. Šorn, kriza leta 1873 tudi za razvoj industrije ni pomenila dramatičnejšega obrata. Je pa kot drugod v Avstriji okrepila nasprotnike gospodarskega liberalizma in obenem spodbudila modernejše in s kapitalizmom pomirjene oblike gospodarskega mišljenja.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 1999
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd